publicerad: 2015
illojalitet
il·loj·al·itet
[‑ite´t]
substantiv
~en illojal
| Singular | |
|---|---|
| en illojalitet | obestämd form |
| en illojalitets | obestämd form genitiv |
| illojaliteten | bestämd form |
| illojalitetens | bestämd form genitiv |


