publicerad: 2015
vidgning
vidg·ning
substantiv
~en ~ar vidga
| Singular | |
|---|---|
| en vidgning | obestämd form |
| en vidgnings | obestämd form genitiv |
| vidgningen | bestämd form |
| vidgningens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| vidgningar | obestämd form |
| vidgningars | obestämd form genitiv |
| vidgningarna | bestämd form |
| vidgningarnas | bestämd form genitiv |


