publicerad: 2015
vällingklocka
väll·ing|klocka
substantiv
~n ‑klockor • på äldre lantgård: klocka med uppgift att kalla till rast el. arbete
| Singular | |
|---|---|
| en vällingklocka | obestämd form |
| en vällingklockas | obestämd form genitiv |
| vällingklockan | bestämd form |
| vällingklockans | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| vällingklockor | obestämd form |
| vällingklockors | obestämd form genitiv |
| vällingklockorna | bestämd form |
| vällingklockornas | bestämd form genitiv |


