publicerad: 2015
kvinnoläkare
kvinno|läk·are
substantiv
~n; pl. ~, best. pl. ‑läkarna kvinna läkare
| Singular | |
|---|---|
| en kvinnoläkare | obestämd form |
| en kvinnoläkares | obestämd form genitiv |
| kvinnoläkaren | bestämd form |
| kvinnoläkarens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| kvinnoläkare | obestämd form |
| kvinnoläkares | obestämd form genitiv |
| kvinnoläkarna | bestämd form |
| kvinnoläkarnas | bestämd form genitiv |


