publicerad: 2015
koppning
kopp·ning
substantiv
~en ~ar • ⟨åld.⟩ till 2koppa
| Singular | |
|---|---|
| en koppning | obestämd form |
| en koppnings | obestämd form genitiv |
| koppningen | bestämd form |
| koppningens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| koppningar | obestämd form |
| koppningars | obestämd form genitiv |
| koppningarna | bestämd form |
| koppningarnas | bestämd form genitiv |


