publicerad: 2015
avprovning
av|prov·ning
substantiv
~en ~ar prova
| Singular | |
|---|---|
| en avprovning | obestämd form |
| en avprovnings | obestämd form genitiv |
| avprovningen | bestämd form |
| avprovningens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| avprovningar | obestämd form |
| avprovningars | obestämd form genitiv |
| avprovningarna | bestämd form |
| avprovningarnas | bestämd form genitiv |


