publicerad: 2015
direktlinje
di·rekt|linje
substantiv
~n ~r direkt linje 1
| Singular | |
|---|---|
| en direktlinje | obestämd form |
| en direktlinjes | obestämd form genitiv |
| direktlinjen | bestämd form |
| direktlinjens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| direktlinjer | obestämd form |
| direktlinjers | obestämd form genitiv |
| direktlinjerna | bestämd form |
| direktlinjernas | bestämd form genitiv |


