publicerad: 2015
kolonialmakt
kol·oni·al|makt
substantiv
~en ~er • till makt 2 kolonial
| Singular | |
|---|---|
| en kolonialmakt | obestämd form |
| en kolonialmakts | obestämd form genitiv |
| kolonialmakten | bestämd form |
| kolonialmaktens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| kolonialmakter | obestämd form |
| kolonialmakters | obestämd form genitiv |
| kolonialmakterna | bestämd form |
| kolonialmakternas | bestämd form genitiv |


