publicerad: 2015
självdisciplin
själv|discipl·in
substantiv
~en • förmåga att koncentrera sig på väsentligheter
| Singular | |
|---|---|
| en självdisciplin | obestämd form |
| en självdisciplins | obestämd form genitiv |
| självdisciplinen | bestämd form |
| självdisciplinens | bestämd form genitiv |


