publicerad: 2015
skiljare
skilj·are
substantiv
~n; pl. ~, best. pl. skiljarna skilja
| Singular | |
|---|---|
| en skiljare | obestämd form |
| en skiljares | obestämd form genitiv |
| skiljaren | bestämd form |
| skiljarens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| skiljare | obestämd form |
| skiljares | obestämd form genitiv |
| skiljarna | bestämd form |
| skiljarnas | bestämd form genitiv |


