publicerad: 2015
tvillingpojke
tvill·ing|pojke
substantiv
~n ‑pojkar • mest i pl. tvilling 1 pojke
| Singular | |
|---|---|
| en tvillingpojke | obestämd form |
| en tvillingpojkes | obestämd form genitiv |
| tvillingpojken | bestämd form |
| tvillingpojkens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| tvillingpojkar | obestämd form |
| tvillingpojkars | obestämd form genitiv |
| tvillingpojkarna | bestämd form |
| tvillingpojkarnas | bestämd form genitiv |


