publicerad: 2015
tvillingpojke
tvill·ing|pojke
substantiv
~n ‑pojkar • mest i pl. tvilling 1 pojke
Singular | |
---|---|
en tvillingpojke | obestämd form |
en tvillingpojkes | obestämd form genitiv |
tvillingpojken | bestämd form |
tvillingpojkens | bestämd form genitiv |
Plural | |
tvillingpojkar | obestämd form |
tvillingpojkars | obestämd form genitiv |
tvillingpojkarna | bestämd form |
tvillingpojkarnas | bestämd form genitiv |