publicerad: 2015
upphöjning
upp|höj·ning
substantiv
~en ~ar • till upphöja 1,2
| Singular | |
|---|---|
| en upphöjning | obestämd form |
| en upphöjnings | obestämd form genitiv |
| upphöjningen | bestämd form |
| upphöjningens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| upphöjningar | obestämd form |
| upphöjningars | obestämd form genitiv |
| upphöjningarna | bestämd form |
| upphöjningarnas | bestämd form genitiv |


