publicerad: 2015
självspilling
själv|spill·ing
substantiv
~en ~ar • ⟨åld.⟩ självmördare
| Singular | |
|---|---|
| en självspilling | obestämd form |
| en självspillings | obestämd form genitiv |
| självspillingen | bestämd form |
| självspillingens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| självspillingar | obestämd form |
| självspillingars | obestämd form genitiv |
| självspillingarna | bestämd form |
| självspillingarnas | bestämd form genitiv |


