publicerad: 2015
viloläger
vilo|läger
substantiv
‑lägret; pl. ~, best. pl. ‑lägren • ⟨ngt högt.⟩ plats ofta säng e.d. för vila
| Singular | |
|---|---|
| ett viloläger | obestämd form |
| ett vilolägers | obestämd form genitiv |
| vilolägret | bestämd form |
| vilolägrets | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| viloläger | obestämd form |
| vilolägers | obestämd form genitiv |
| vilolägren | bestämd form |
| vilolägrens | bestämd form genitiv |


