publicerad: 2015
diligenslinje
di·lig·ens|linje
substantiv
~n ~r • i äldre tid; till linje 2
| Singular | |
|---|---|
| en diligenslinje | obestämd form |
| en diligenslinjes | obestämd form genitiv |
| diligenslinjen | bestämd form |
| diligenslinjens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| diligenslinjer | obestämd form |
| diligenslinjers | obestämd form genitiv |
| diligenslinjerna | bestämd form |
| diligenslinjernas | bestämd form genitiv |


