publicerad: 2015
moralpanik
mor·al|pan·ik
substantiv
~en ~er moral 1 panik
| Singular | |
|---|---|
| en moralpanik | obestämd form |
| en moralpaniks | obestämd form genitiv |
| moralpaniken | bestämd form |
| moralpanikens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| moralpaniker | obestämd form |
| moralpanikers | obestämd form genitiv |
| moralpanikerna | bestämd form |
| moralpanikernas | bestämd form genitiv |


