publicerad: 2015
uppviglare
upp|vigl·are
substantiv
~n; pl. ~, best. pl. ‑viglarna uppvigla
| Singular | |
|---|---|
| en uppviglare | obestämd form |
| en uppviglares | obestämd form genitiv |
| uppviglaren | bestämd form |
| uppviglarens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| uppviglare | obestämd form |
| uppviglares | obestämd form genitiv |
| uppviglarna | bestämd form |
| uppviglarnas | bestämd form genitiv |


