publicerad: 2015
riktlinje
rikt|linje
substantiv
~n ~r • mest i pl.; bestämmelse
| Singular | |
|---|---|
| en riktlinje | obestämd form |
| en riktlinjes | obestämd form genitiv |
| riktlinjen | bestämd form |
| riktlinjens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| riktlinjer | obestämd form |
| riktlinjers | obestämd form genitiv |
| riktlinjerna | bestämd form |
| riktlinjernas | bestämd form genitiv |


