publicerad: 2015
koalitionsuppgörelse
koalit·ions|upp·gör·else
substantiv
~n ~r • till uppgörelse 2 koalition
| Singular | |
|---|---|
| en koalitionsuppgörelse | obestämd form |
| en koalitionsuppgörelses | obestämd form genitiv |
| koalitionsuppgörelsen | bestämd form |
| koalitionsuppgörelsens | bestämd form genitiv |
| Plural | |
| koalitionsuppgörelser | obestämd form |
| koalitionsuppgörelsers | obestämd form genitiv |
| koalitionsuppgörelserna | bestämd form |
| koalitionsuppgörelsernas | bestämd form genitiv |


